Si že bila v Gorici?
Če ja, nekaj, kar nikoli ne pozabiš:
Ja, bil sem, nikoli nisem pozabil judovskega pokopališča in groba Carla Michelstaedterja

Glede na tvojo osebno izkušnjo
Ples je... mistična izkušnja bivanja
Ples lahko... pelje k doživetju vseprisotnosti in sožitja preteklosti/sedanjosti/prihodnosti
Ples bo... to, kar je vedno bil, mistična izkušnja bivanja

Najtežja stvar, ki si jo doživel v plesu:
odkriti in priznati samemu sebi, da nisem odličen plesalec

Najlepša stvar, ki si jo odkril preko plesa:
realnost stvari

Nasvet plesno društvo, ki šele začenja:
ker sem na začetku tudi sam, ne bi vedel ... mogoče "ne pusti se izkoriščati"

Želja tvojemu občinstvu:
Bolj združeno Evropo, bolj afro-azijsko združeno Evropo

Kaj je navdihnilo tvojo predstavo, v treh besedah:
Europa, al-Khidr, Pasolini

Prepričaj me, da si jo pridem ogledati:
"Potrebujem nasvet, da ustvarim Združeno Evropo"

Si že bil v Gorici?
Ne še. Zelo me zanima njena geografska lega in zato bi rad izkusil srednjeevropsko vzdušje, ki ga, predvidevam, uteleša.

Glede na tvojo osebno izkušnjo:
Ples je... pomembna življenjska izbira.
Ples lahko... spremeni ljudi in stvari.
Ples bo... vedno v vsem, kar se premika.

Najtežja stvari, ki te jo je naučil ples:
Ples me je naučil raziskovati samega sebe in ljudi, s katerimi delam, onkraj telesa, v duši.

Najlepše, kar si odkril preko plesa:
svoboda in resnica gibanja.

Nasvet za plesno društvo, ki šele začenja:
To mora biti zavestna in odločna osebna izbira: tudi če si del ekipe, se moraš dobro počutiti sam s sabo in imeti dodobra določene svoje osebne cilje ter jih nato posredovati svojim sodelavcem. Poleg tega se je treba zavedati, da je umetnost razsežnost, ki jo je treba brez obžalovanja sprejeti zaradi njenih prednosti in pomanjkljivosti.

Želja tvojemu občinstvu:
Upam, da vam bo ta kreacija omogočila svobodno potovanje skozi spomine, čustva in lepoto, čeprav le za trenutek.

Kaj je navdihnilo tvojo predsavo, v treh besedah:Potreba po delitvi.

Prepičaj me, naj si jo pridem ogledati:
Če bi se rad oddaljil od realnosti, in si ogledal posebno lepoto štirih plešočih teles in se za trenutek posvetil svoji potrebi po sanjah ali bi preprosto želel priklical en tvoj spomin, je Memento predstava, ki si jo moraš zdaj ogledati.
Te pričakujem, Nyko.

Si že bil Gorici? Žal, ne.
Če ja, česa nisi nikoli pozabil:
Če ne, kaj bi si želel najti:

Glede na tvojo osebno izkušnjo:
Ples je... bistveni del človeške narave.
Ples lahko... seže v dušo.
Ples bo... tisto, kar bom najbolj pogrešal, ko ne bom imel več telesa.

Najtežja stvari, ki te jo je naučil ples: srečanje s stranmi sebe, na katere nisem ponosen (tekmovalnost, zavist, frustracija)

Najlepše, kar si odkril preko plesa: da nič ne ostane in nič se ne ponovi. Da je treba vsak trenutek uživati ​​zaradi tega, kar je.

Nasvet za plesno društvo, ki šele začenja:
vzemite si ves potreben čas in še malo več.

Želja tvojemu občinstvu:
bolj kot želja, povabilo, da odložite orožje in se pustite očarati.

Kaj je navdihnilo tvojo predstavo, v treh besedah:
fantastični interpreti.

Prepričaj me, naj si jo pridem ogledati:
Premiere je predstava, ki slavi užitek plesa brez prikritih namenov. Gre za ritual, ki v središče postavilja telo in željo po gibanju. Ne da bi se jemalo preveč resno.

Si že bil v Gorici?
Če ja, česa nisi nikoli pozabil:
Če ne, kaj bi si želel najti: Zdravo, mirno okolje, kjer sta umetniški vidik in izmenjava v središču gostoljubja.

Glede na tvojo osebno izkušnjo:
Ples je... obsežni svet notranjih in zunanjih odnosov, stalna evolucija samega sebe, svojega telesa in zavedanja svojega bivanja v prostoru in z drugimi. Jezik, izmenjava, življenjska filozofija, poklic ...
Ples lahko... ustvarja medčloveška združenja, razvija nove vizije sebe in vesolja, ki nas obdaja. Lahko odpre družbena obzorja in obzorja izmenjave, je tudi odskočna deska za zdravo gradnjo kulture na ozemlju, ki si želi novih perspektiv.
Ples bo... vedno prvinska umetnost, jezik združevanja in deljenja. Virtualni prostor med dušo in telesom, med posameznikom in družbenim svetom. Vedno bo energija, ki bo ustvarjala kraje in srečanja, medčloveške odnose.

Najtežja stvar, ki te je jo naučil ples:
Odnos do političnih pritiskov in mimobežnih vplivov mode ter kulturnega trga, ki zelo pogosto ukrivljajo bistvo umetniškega univerzuma.

Najlepše, kar si odkril preko plesa:
Se ne pustiti zadušiti zaradi težav, tudi če so kompleksne, temveč nenehno iskati nove vire in osebne motivacije. Ne zapasti v sedentarizem, temveč biti vedno pozoren na nove dražljaje ... vedno pustiti prostor za odkritja in srečanja, občudovanje in velikodušno dušo.

Nasvet za plesno društvo, ki šele začenja:
vedno biti v stalnem raziskovanju, ustvarjati najrazličnejša sodelovanja, pogosto si postavljati vprašanja, a se hkrati znati nagraditi.
Nikoli ne izgubiti prvotnega cilja plesa: oblike združevanja in izmenjave. Vedno biti radodarni in s posluhom. Naučiti se spoštovati ta svet kot vsak drugi poklic na svetu, ločiti med strastjo in poklicem ter se tako izogniti preobremenjenosti.

Želja tvojemu občinstvu:
Naj se prepustijo čustvom, naj ne skušajo v plesu graditi logične gledališke dramaturgije, temveč naj skrajno svobodno dojemajo poetiko, energijo in iskrenost skozi geste, odnose na sceni med nastopajočimi in scenografijo. Kajti tudi predmet se lahko, kot v otrokovi domišljiji, spremeni v lik.
Doživite vizijo tega dela kot potovanje ... kjer je pot delitev med umetnikom, ki jo daje, in občinstvom, ki jo sprejema.

Kaj je navdihnilo tvojo predstavo, v treh besedah:
S tem delom sem želel prikazati zgodbo o očetu bobnarju, ki mi je prenesel ljubezen do umetniške radovednosti, a hkrati težavnost nerazumevanja.
Razširil sem vizijo odnosa Oče-Sin, analiziral sem položaj dediča, in se spraševal, v katerem trenutku življenja pride do sprejetja vloge drugega kot »preprostega človeka« in ne kot idealizirane podobe.

Prepričaj me, naj si jo pridem ogledati:
HERES: NEL NOME DEL FIGLIO, je delo, ki izhaja iz resnične utripajoče energije, iz konkretnega občutka, ki pretresa čas in prostor. Ne skriva se za konceptom ali strahom pred pretiravanjem, to delo želi brez filtrov deliti lepoto in zadržke med Očetom in Sinom, med odrekanjem in ohranjanjem, med sprejemanjem in odporom. HERES je komunikacija med glasbo in plesom. Je igra vlog med bobnarjema in plesalcem.
Mi na odru se ne pretvarjamo, ampak vsak dan podoživljamo tisto pot, ki jo vsakič z enako intenzivnostjo, posvetimo tistim, ki se pustijo odpeljati!

Si že bila v Gorici?
Ja, bila sem v Gorici, ne kot koreografinja, ampak imam zelo drage prijatelje, ki so se sem preselili iz Ferrare, tako da poznam mesto.
Ena stvar, ki je nikoli nisem pozabila, je neke vrste spokojnost, umirjenost in učinkovitost. Furlanija s Krasom, svojo zgodovino in z mejnim ozračjem, je edinstvena regija, sugestivna odprta.

Glede na tvojo osebno izkušnjo:
Ples je/ ples lahko / ples bo: Ples je eden najbolj rafiniranih, kompleksnih umetniških izražanj, eden najbolj odprtih za kontaminacijo, na stičišču umetnosti (naš festival smo poimenovali Intersezioni – stičišča uprizoritvenih umetnosti). Ples velikodušno podleže tej nenehni želji po raziskovanju, po srečanju ne le med telesi, ampak tudi med drugimi oblikami umetnosti. Je oblika občestva, harmonije, interakcije. Celostna umetnost, ki je blizu življenju, prav zato, ker je njen instrument telo, ki uteleša in živi na odru zgodbo, ki daleč presega naslove in teme, ki jih zajema predstava. Vsako telo ima svojo zgodbo, svojo evokativno sposobnost, še preden jo koreograf lahko oblikuje in usmerja: plesalci so telesa, ki vsebujejo starodavna življenja in seme prihodnjih življenj, novih generacij..

Najtežja stvar, ki te jo je naučil ples:
Najtežja stvar, ki jo okušam preko plesa, je zagotovo odnos do drugega, ki je zame temeljni vidik mene kot plesalke kot koreografinje in umetniške direktorice. Nenehna diskusija, nenehna konfrontacija tako na vodstveni ravni podjetja kot z umetniško ekipo.
Biti ekipa pomeni biti ves čas povezan, najti harmonijo in stičišče, delati za iste cilje v mirnem in konstruktivnem vzdušju. Biti coach večjih ekip, sestavljenih iz zelo različnih osebnosti, vsaka s svojo zgodovino in potrebami, je vsakodnevni izziv. Je pa tudi čarobnost nikoli naključnih srečanj z izjemnimi ljudmi in umetniki.

Najlepše, kar si odkrila preko plesa:
Najlepša stvar, ki mi jo je omogočil ples, je predvsem spoznati samo sebe. Ples je pristop k našemu najglobljemu jazu, zato postane skorajda filozofsko dejanje, vsaj zame je bilo tako. Na univerzi sem tudi študirala filozofijo, tako da je bilo to zame filozofsko in psihoanalitično dejanje, dostop do globin naše duše, našega nezavednega, našega iracionalnega. Je možnost skupnega dela in znotraj našega telesa, je skoraj tako, kot bi se vsakič rodil, vsak dan in ustvarjanje predstav pomeni uprizarjanje dram, ki so bile in še vedno so zgodbe vseh.

Nasvet za plesno društvo, ki šele začenja:
Nasvet društvu, ki se ustanavlja, je, naj bodo skromni, veliko vztrajnosti in močan karakter.
To so lastnosti, ki nam jih nekaj podari mati narava, nekaj jih pa pridobimo z izkušnjami.
Pomembno je gledati na cilj, pa tudi iskati ravnovesje in harmonijo, kar včasih pomeni stopiti korak nazaj, a vedno z vero, upanjem in zaupanjem: slednje je bilo zame ključno.
Imeti veliko vere v življenje, v to, kar se zgodi, čeprav se včasih zdi kot krivica ali ovira.
Vedno poiščite pozitivno plat, odpravite poraze in se takoj obrnite v nova vrata, ki vam jih ta situacija odpira. Nekako tako kot s telesom: nikoli se ne osredotočiti na boleči del, temveč na dele telesa, ki delujejo in so v redu, in potem zaupajte.

V praktičnem smislu priporočam tudi, da je treba znati delati več stvari:
da direktor družbe ni nujno samo umetnik ali pa da ima ob sebi zelo tesnega in zaupanja vrednega sodelavca, ki lahko prevzame vodstveno vlogo. Družba je kot neke vrste majhno podjetje, kjer je treba poskrbeti tako za umetniško kot za birokratsko plat.vloga Gre za zavezo odgovornosti tudi do družbe, kjer se prejemajo javna sredstva; to je zapleten stroj, s katerim se umetnik pogosto raje ne bi ukvarjal, vendar mladim svetujem, naj na 360° spoznajo mehanizme, ki se vrtijo okoli produkcije predstav in vodenja družb, da bodo lahko svojo strast spremenili v delo in hkrati bili sposobni dati delo drugim.

Želja tvojemu občinstvu:
Želja mojemu občinstvu je, da vedno verjame v umetnost, zaupa v strukture, kajti ko zaupaš, lahko sprejmeš različne umetniške predloge, uživaš, doživljaš umetnost, ne da bi jo obsojal. Želim jim tudi, da najdejo moč in energijo za iti ven iz hiše, obiskati gledališča, biti vedno radovedni, ker radovednost je življenje! Če izgubimo radovednost, užitek presenečenja - na nek način tudi tveganje, da bomo presenečeni – postane življenje bolj sivo.

Kaj je navdihnilo tvojo predstavo, v treh besedah:
Pasolini, temu intelektualcu, pisatelju, dramatiku in režiserju, gre moje veliko spoštovanje in naklonjenost. Odnos z njegovo materjo je bil eden glavnih razlogov, da sem se odločila pokloniti temu velikemu italijanskemu avtorju 20. stoletja. Pasolinija v njegovem najbolj intimnem, notranjem, eksistencialnem vidiku in predvsem v njegovem prvobitnem odnosu z materjo: kar je zame temeljna in univerzalna tema človeških bitij. Vsak dan vidimo pomen, ki ga lahko ima ta vrsta odnosa: neskončen odnos, ki traja večno, tudi po tem, ko ta figura ni več prisotna.
To razmerje je začetek, zato sem se odločila delati s poezijami bukoličnega Pasolinija, tudi v njegovem furlanskem obdobju, saj je bil to zelo srečen del otroštva, preden se je soočil s celo vrsto tesnob in zelo težkih situacij. Predstavlja tudi zelo vesel del in najbolj nežen vidik, kar sega do korenin Pasolinija, ki ga kasneje poznamo kot odraslega in zrelejšega.

Prepričaj me, naj si jo pridem ogledati:
Če ste radovedni in če želite biti ganjeni, si morate ogledati to predstavo; dotakniti se najnežnejših strun svojega jaza, najbolj intimnih in pogosto neizraženih strun v vsakdanjem življenju. Ta predstava je nehote predstava, ki gane in veseli smo, da smo raziskovali in se potopili v skupno globino, v iskanju intimnih, a tudi preprostih in običajnih čustev vseh nas.

Si že bil v Gorici?
Če ja, česa nisi nikoli pozabil:
Nikoli ne pozabim melanholije v Gorici, ki je pomešana z neverjetno močjo tega mesta z zelo pomembno in posebno preteklostjo.
Če ne, kaj bi si želel najti

Glede na tvojo osebno izkušnjo:
Ples je... odrekanje
S plesom se lahko... počutiš bolje
Ples bo............ mene uničil!!!

Najtežja stvar, ki te jo je naučil ples:
kako občutljivo in nežno je telo in kako zelo je vse odvisno od njegovega počutja.

Najlepše, kar si odkril preko plesa:
kako občutljivo in nežno je telo in kako zelo je vse odvisno od njegovega počutja!!

Nasvet za plesno društvo, ki šele začenja:
Ne vem, kaj naj svetujem, tudi Bellanda je podjetje, ki šele začenja ...

Želja tvojemu občinstvu:
Upam, da vam bo SYMPÓSION všeč (mogoče pa je to bolj želja nam ...!).

Kaj je navdihnilo tvojo predstavo, v treh besedah:
Hermafrodit - pari - mit

Prepričaj me, naj si jo pridem ogledati:
Kaj drugega početi 14. oktobra v Gorici, če ne si ogledati predstave na Visavì?!

Si že bil v Gorici?
Če pomislim na Gorico, pomislim seveda na Artisti Associati, z njimi imam horizontalni odnos zaupanja in spoštovanja, torej na dobro hišo za bivanje.

Glede na tvojo osebno izkušnjo:
Ples je obogatitev konstantne izkušnje, ki jo lahko imamo s svojim telesom in drugim v ter s prostorom, tako kot je glasba, s katero pogosto stopimo v povezavo, obogatitev ritma našega srca.

Ples lahko...
Ples je beseda, ki ima trenutno preveč splošen in zmeden pomen. Jaz se lahko omejim le na svoje poskuse odpiranja vizij in predlogov, na ustvarjanje in krepitve odnosov, delo na vrednoti drugačnosti in pomenu razvoja empatične družbe.

Ples bo...
ples bo vedno prisoten in bo vedno izraz časa, v katerem živimo, hkrati pa tudi uporniški utrip njegovega nasprotja.

Najtežja stvar in najlepše, kar te je ples naučil:
v mojem plesu ni bilo niti enega spoznanja, ki se ne bi spremenilo v nekaj pomembnega v mojem življenju in obratno: sta dva dela iste stvari.

Nasvet za plesno društvo, ki šele začenja:
vedno se vprašati zakaj, ne da bi se zanašali na noben dokončen odgovor. Odgovor ni tako pomemben, če ne ostanete nenehno dosledni, predvsem pa, če ne iščete lastne resnice, onkraj trendov ali klišejev. Biti zares svobodni, je največji izziv.

Želja tvojemu občinstvu:
Želja je, da bi bili skupaj, se zabavali in se počutili dobro. Povabil bi ga, da odpre prostore za razmislek tako, da preprosto odleti s svojo domišljijo in zakaj pa ne, biti čustveni. Kaj je navdihnilo tvojo predstavo, v treh besedah: delo je res izziv, je vedno novo in unikatno, razvilo se je iz srečanja z domačim glasbenikom, ki sem ga srečal nekaj ur prej. Odnos in instinkt sta poglavitna, potem pa je to povezano z izkušnjo, ki sem jo doživel na postaji v Bologni.

Prepričaj me, naj si jo pridem ogledati:
ne bom govoril o svojem delu, ampak o sebi. Pridite do mene, spoznajte me in na način, ki vam ga ne morem razkriti, odkrijte gledalce, ki so bili tu pred vami. Vas pričakujem!