Si že bil/a v Gorici?
Če ja: nekaj, kar si najbolj želiš ponoviti
Če ne: nekaj, kar si želiš najti
Ja, v Gorici sem bil večkrat, kot bi lahko preštel, še posebej na festivalu hrane Gusti di Frontiera/Okusi ob meji. Ena stvar, ki si jo najbolj želim ponoviti? Verjetno pojesti ogromno slastne hrane in se pretvarjati, da gre za kulturno obogatitev.

Kakšen nasvet bi dal/a sebi kot otroku?
Če bi lahko mlajšemu sebi dal nasvet, bi to bil: Si na pravi poti, zato korakaj naprej v ritmu svojega bobna. Ne boj se biti ti, vsi drugi so že zasedeni in dolgočasni v primerjavi.

Če bi imel/a moč spremeniti svet v katerem živiš, kje bi začel/a?
Če bi imel moč spremeniti svet, bi začel z brisanjem meja, ki nas ločujejo. Predstavljajte si svet, kjer vlada empatija in ljudje vidijo drug drugega najprej kot človeka. Radikalno, vem.

Kako je prišlo do tvojega srečanja s plesom?
S plesom sem se prvič srečal v maminem trebuhu. Med nosečnostjo se je udeležila sedmih porok, tako da bi lahko rekli, da sem plesal, še preden sem prvič zajel sapo. Ritem in radost teh praznovanj sta se prikradla v moje bitjece.

Dopolni stavek z eno samo besedo:
Ples lahko: presega
Ples je: svoboda
Ples bo: večen

Kaj je bila iskrica, ki je porodila idejo za tvojo predstavo?
Iskrica za naš nastop je preskočila zaradi zgodb resničnih ljudi, ki živijo na meji med bivšo Jugoslavijo in Italijo. Te pripovedi o vzdržljivosti, konfliktu in enotnosti je bilo treba oživeti skozi gibanje. To je poetično potovanje, ne le rutina.

In zdaj me prepričaj, da si pridem ogledati tvojo predstavo:
Našo predstavo si morate priti ogledati, saj boste doživeli več kot le korake in glasbo. To je čustvena nevihta, zavita v ritem in gibanje, oblikovana tako, da vas spodbudi k razmišljanju o vaših osebnih mejah. Poleg tega, kje drugje lahko najdete zgodbo, povedano s tako milino in drznostjo? Pridite in odkrijte meje, za katere niste vedeli, da jih imate.