Si že bil/a v Gorici?
Če ja: nekaj, kar si najbolj želiš ponoviti
Če ne: nekaj, kar si želiš najti
Ne, še nikoli nisva bila v Gorici.
Kot mesto znotraj urbanega ozemlja, ki ga deli meja med dvema narodoma, si predstavljava kulturno bogato in očarljivo pokrajino. Za naše delo so zgodbe in realnost ozemlja, ki prečka geografske meje, pogosto odličen vir navdiha.

Kakšen nasvet bi dal/a sebi kot otroku?
"Vsak čevelj sprehod, vsak sprehod drugačno pojmovanje sveta "
Citat iz Bianca - Nanni Moretti

Če bi imel/a moč spremeniti svet v katerem živiš, kje bi začel/a?
Začela bi z upočasnjevanjem tempa.

Kako je prišlo do tvojega srečanja s plesom?
Približno pri 17 letih, proti koncu srednješolskih let, a še vedno ujeta v viharjih mladostništva, sva se oba znašla v telovadnici umetniške šole, ki sva jo obiskovala. Tam je potekal tečaj sodobnega plesa, ki sta ga vodili Ketty Russo in Francesca Bonci, izjemni plesalki zavoda Lucia Latour. Tako sva odkrila zanimanje za razmišljanje o gibanju kot o dodatnem izraznem jeziku.

Dopolni stavek z eno samo besedo:
Ples lahko: zapelje
Ples je: ritem
Ples bo: človeški
... ne sem uporabila samo eno besedo... ampak ni bilo dovolj ;)

Kaj je bila iskrica, ki je porodila idejo za tvojo predstavo?
V All'arme smo izhajali iz kinetične in koreografske specifičnosti vojaškega marša ter razmišljali o tem, kako se njegove izrazne in prepričljive lastnosti oblikujejo glede na razkazovanje moči. Elementi, kot so sinhronija, razkazovanje vertikalnosti in homogenost skupine, izražajo red, ki ga naši čuti zaznavajo kot prijetno harmoničen, zato lahko pritegne pozornost in odobravanje ter postane nevarno prepričljiv.

In zdaj me prepričaj, da si pridem ogledati tvojo predstavo:
Razmišljati o nevarnostih borilnega prepričevanja skozi estetsko in kinetično izkušnjo.